Še vedno iščem, pa je ni
Vem, da iščem na silo in hočem ljubezen, ki se pač ne more zgoditi, če nič ne tvegaš in ne daješ. Tako si niti ne ustvarjaš priložnosti, da pride. Neko pozitivno vibracijo pač moraš imeti, da te nekdo lahko opazi, to seveda razumem. Pri meni tega ni, ker ne žuram, premalo zahajam med ljudi, če to pomeni iskati nekoga. Jaz pa sem samo tukaj in se smilim samemu sebi, kar seveda ni normalno. Na drugem koncu pa ti seveda pravijo, da pride samo, kar spet ni logično. Tako kot jaz sam – ženske si zelo želim in jo iščem, vendar ne naredim kaj dosti zato. Postaja mi jasno, da je ne bo same k meni, pa vendar fantaziram o njej, njih… Celo odganjam jih.
Zdi pa se mi, da sem v zadnjem času kljub moji pasivnosti vedno bližje, da se nek tok obrača in da pride.
PRIDI, LJUBLJENA
Kdo si, ljubljena moja?
Ne poznam te, ko me poljubljaš,
a tako zelo mi pašeš,
ne dotakneš se me, a čutim te v srcu.
Hočem te, pridi k meni,
da bom imel kje spati.
Bodi nežna in lepa,
tvoja koža bo bela,
mene bo z oblakov snela.
Vstopila boš, tvoj nasmeh me bo slepil,
skupaj bova sanjala brez bolezni,
življenje bo igra ljubezni.
From → Stories & Poetry